To ni namenjeno tebi.
Btw.

Mrzla je jesen, vendar jo spremlja toplo sonce.
Ima vsaj koga ob sebi...

To be loved by someone, by anyone,
It makes life shine like this.
If it was me,
I would make your heart once again
Warm with eternal tenderness.

Bi že kaj napisala... Pa je dan minil prehitro.

All's fair in love and war.
It shouldn't be...

君、夢、幻。

Tebi

Hočem, da veš, da me nate ne veže več skoraj nič.
Škatlo Raffaellov (»rafaelotov« po domače) sem že zdavnaj izpraznila, obe Lindtovi čokoladi, ki sta bili malo presenečenje, sem tudi že pojedla, ostaneta pa le še prazna obljuba in dolg v obliki dveh pijač. Pa saj ti lahko pošljem ček.
Ne bom lagala, da mi je tako lepo, kot mi ni bilo še nikoli prej. Zdržala sem teh nekaj dni, danes pa se me je zopet lotila nostalgija. Veš, mogoče sem res pretiravala (okej, vem, da sem), vendar v tem (skoraj) enem letu, je bilo več podobnih primerov. In nisem sama kriva, de zame nikoli nisi bil le prijatelj. Če bi lahko izbirala, bi te enačila s svojimi najboljšimi prijateljicami, tako pa te nisem imela rada kot njih. Pha, rada. -.-
Tako dolgo sem hotela vse to prekiniti, ko pa sem, mi ni bilo všeč.
Saj se sploh ne zavedaš, kako sem komaj čakala, da bi se po enem tednu spet pogovorila, da bi mi povedal, kako je na novi šoli, da bi me vprašal, kako je bilo na taboru in bi ti jaz rekla, da je bilo super. Pa saj je bilo tako. Vendar si za tisto »šalo« izbral napačen trenutek, jaz pa sem bila že tako ali tako zelo slabe volje.
Moja trma mi ne dovoli, da bi zopet navezala stik s tabo. Sicer pa nikoli več ne bo tako, kot je bilo.

Seveda sem jaz tista, ki si ne da miru. Tebe verjetno ne gane.

But the scars of memory never fade away.
I can't stop loving you.
Stop my tears,
Stop my loving,
Kill my memories

It's time to make or break

Poznaš občutek, ko so tvoje roke že skoraj zmrznjene, ti pa prideš na toplo in se začnejo prsti prebujat, temu pa sledi prijetna bolečina in otrplost?
Ok... Dolga poved...
No, saj so se moji prsti že privadili na sobno temperaturo in delujejo tako, kot je treba.

***

Lepo je, ko skozi okno vidiš polno luno in jasno nebo, ki je posuto z zvezdami.

***

Hold your breath, hold your peace,
It's time to make or break.

Najlažje se je učiti nekaj, kar te zanima. To je enkratena.
Vsi ljudje ponavadi buljijo vame z odprtimi usti, če omenim, da se učim japonščino.
"Le norec bi se učil tistih čudnih znakov."
Morda sem nora.
Zame pa je nor tisti, ki uživa v reševanju matematičnih problemov.

In ko ti nič ne gre v glavo, test pa se bliža s svetlobno hitrostjo, ti lahko pomaga starejši brat, ki ima matematiko 10.
Njegova pomoč:
"Veš, js sm to snov šut pisal."

Kar kamen se mi je odvalil s srca. -.-

Že dolgo nisem nosila nasmeha na obrazu skoraj cel dan.
Pogrešala sem ga.
Lepo je opazovati metuljčke in poslušati petje ptičkov, pa čeprav dežuje in si edina oseba, ki jih vidi oziroma sliši.

Luštna stvar - ta naivna najstniška zatreskanost.

Rada imam deževne dni, pa čeprav znajo biti dolgočasni. Najraje se sprehajam po gozdu in poslušam kaplje, ki padajo na tla. Rada občutim dotik narave, ko se kaplja razprši na mojem licu. Ne moti me, če močno dežuje. Kar stala bi in pustila, da dež izpere vse skrbi.

Seveda bi me nato najverjetneje ujela kakšna pljučnica...

帰らない日々を愛した人よ。

Uau.
Oktober gre proti koncu.
Leto hitro mine, kajne?
Urediti moram spomine. Pospraviti jih moram v predalčke - lepi in manj lepi, močni in šibki, s teboj in brez tebe.
Zakaj se sploh poskušam truditi. Saj veš, zakaj to pišem.

Matematika ne ubija.


Matematika muči.

Verjetno je bolje tako.

***

Spet poslušam pesem, ki me (zaradi meni neznanega razloga) ponese v preteklost... Pa četudi je ta preteklost le kak teden ali dva nazaj. Zopet čutim enake občutke kot takrat.

Darling, so there you are
With that look on your face
As if you're never hurt,
As if you're never down.

Kako mi je srce razbijalo, ko sem stopila pred tablo in začela peti. Noro.

***

Vendar je verjetno bolje tako, kot je. Pa čeprav boli. Potrebujem le nekoga, ki mi bo to potrdil.

空っぽの会話や
頭の警告を
心が聞いていない
二人の間には海がある

Kaj je najboljša stvar, ki se ti lahko zgodi med tekom?
Da se z obrazom zapleteš v pajčevino.
Daje prijeten, lepljiv občutek na koži in v laseh.

Bila je res ogromna.
Z obleke sem morala očistiti ujete mušice.
Koža je postala neverjetno občutljiva na vsak dražljaj - kaj pa veš, kje se skriva pajek.
Nekaj časa sem še stala na mestu, potem pa sem se odpravila naprej.

Žal mi je, saj se je pajek zagotovo trudil, da bi ustvaril svoj dom, jaz pa sem ga uničila. Popolnoma.
Sem pa skoraj stoodstotno prepričana, da ga bo nekako obnovil in se bo jutri ponovila ista zgodba.

Komaj čakam.

Ne čutim te več.
Ne tako, kot sem te še nedolgo tega.
Kar zgodilo se je.
Nisem več mislila nate in počasi si se izmuznil iz mojih misli daleč stran. V črnino.
Tako dolgo sem si to želela.
Zdaj, ko se je želja uresničila...
Te hočem nazaj.

Ni je melodije, ki bi te priklicala.
Čutim praznino, ki je ne znam zapolniti.
Pogrešam ta občutek, ki mi je sledil povsod. Ko sem te še čutila.

Ah...
Kaj češ.
Bom že preživela.

'Cause nothin' lasts forever
And we both know hearts can change.

Beg

Tečeš.
Poskušaš zbežati svetu.
Čutiš.
Svet beži mimo tebe.

Ustaviš se za trenutek. Slišiš le svoje dihanje. Pogledaš v krošnje dreves in poskušaš premagati utrujenost.
Svet te dohiti.
Zopet zbežiš. Tokrat nazaj po isti poti.

Premaguješ samega sebe in se potiskaš na rob zmogljivosti.

Ko stopiš na cesto, ti ostaneta le še bolečina v prsih ter spoznanje, da svetu nisi mogel uiti.

Ne bom se prepustila toku želja. Ta me le ponese v svet sanj, ki se vse prehitro razblinijo v nič.

Včasih so tako resnične, da jih kar čutim. Zato pa tako boli, ko odprem oči in se zavem, da sedim za mizo in se trudim z nalogo pri matematiki.
Včasih so bolj žive od spominov. Tako detajlne, da se včasih sprašujem, ali se mi je to res zgodilo. Spoznanje, da so to le sanjarjenja, uniči vso lepoto.
Včasih me potegnejo v svoje temne globine. Takrat več niso tako sladke in je tudi vrnitev v resnični svet lažja.

Tok želja me je že prevečkrat ponesel do samotnih otočkov s katerih ni bilo videti vrnitve. Tega več ne bom dovolila.