Mojega strica je pred malo več kot dvema mesecema doletela možganska kap. Bila je kar obsežna, leve polovice telesa skoraj ne more uporabljati. Stoji lahko le ob tuji pomoči.
Mama je že velikokrat jokala. Tudi danes. Strah jo je, kaj se bo zgodilo, ko bo stric prišel domov. Trenutno je v zdravilišču v Laškem, kjer se je opazil majhen napredek, vendar bo glede na razmere doma le nazadoval.
Njegova žena je alkoholičarka. Nima izobrazbe, nikoli ni delala (razen doma - živijo na kmetiji), nisem niti prepričana o njenem mentalnem zdravju. Nekoč je strica napadla z nožem.
Moja sestrična je stara 21 let. Rada jo imam kot sestro, vendar nima ambicij, večino dneva ždi v svoji sobi, namesto da bi pomagala. Ko je njenega očeta zadela kap, je bila pretresena, doma pa je postalo le še bolj napeto, saj je bila sama z mamo, ki je ne mara. Pred nekaj dnevi ni več mogla zdržati njenih izpadov, zato je odšla od doma. Obljubila je, da se bo vrnila, ko se bo vrnil njen oče.
Ne vem kaj se bo zgodilo, ko pride stric nazaj. Je nepokreten, zato ne bo mogel v službo in zaslužiti denar, s katerim so komaj preživeli iz meseca v mesec. Moja mama upa, da bo teta prišla k pameti in poskrbela za njenega brata. Možnosti za to so majhne.

Ne, moje življenje ni težko. Niti življenje večine ljudi. Težave iščemo tam, kjer jih ni in si grenimo dneve. Že jutri lahko postaneš nepokreten. Kaj boš pa takrat?