Ljudem vedno dajem drugo priložnost. Velikokrat tudi tretjo, četrto, peto...
Ne prenesem misli, da bi nekdo ostal sam, ali da bi se počutil zapostavljenega zaradi mene.
In potem se znajdem v začaranem krogu, kjer prenašam ljudi, ki mi počasi parajo živce, v upanju, da bom v njih našla nekaj, kar je malo manj antipatično.
Ni komentarjev:
Objavite komentar