nedelja, 24. junij 2012

Druga objava danes!

Moram pisati. Moram napisati, da sem nekako ponosna nase, da sem končno ukrepala. Da nisem pomislila na posledice. Da sem se prepustila toku.
Morda je temu pomagala lažja okajenost, a nič za to. Cilj je bil dosežen.
Yay!
Ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ojoj, ... ojoj, ojoj, ojoj.


Uf.

petek, 22. junij 2012

All's well that ends well!

In končalo se je z odliko. Starši ponosni, jaz zadovoljna, kaj bi si še želela.

***

Upajmo, da se bo tudi današnji večer zaključil čim bolje. Imam visoka pričakovanja, to pa me bo najverjetneje teplo kasneje.
***

In še nekaj - danes sem doživela en ogromen ego boost. Slabo sprejemam pohvale, zato brez zamere, prosim.

nedelja, 17. junij 2012

Zakaj se moram obremenjevati s tako nepomembnimi rečmi? Zakaj me mora vedno obdati mrzlica, ko ga "vidim"?
Sploh se ne bi smela tako počutiti. In nikoli prej se nisem. Zdaj pa že skoraj dvakrat zapored.
Instant čustvena navezanost, fuck you.



petek, 15. junij 2012

How long would it take you?

Koliko časa potrebuješ, da nekoga preboliš?

Nekateri pravijo, da toliko, kolikor je zveza trajala.

Kaj pa, če zveze ni bilo, bila je le afera?

Kako dolgo okrevaš po njej?

četrtek, 14. junij 2012

Jinxed

Verjamem, da se "zarečem" (insert a better word) vsakič, ko začnem sanjariti o prihodnosti. Žal.

Sanjam o stvareh, ki se verjetno ne bodo nikoli zgodile. Pa ne zato, ker bi bile tako nemogoče kot plezanje na vrh Everesta (Meni ne bi uspelo, zato dam tak primer. Seveda je na streho sveta priplezalo že veliko ljudi.), pač pa zato, ker načrtujem stvari, dogodke, še preden se nežne vezi sploh stkejo.

Če še niste ugotovili, spet "jamram" o svojih ljubezenskih težavah. Ali kaj pač so. Ne vem. Sploh nisem zaljubljena.

No, v glavnem... I jinx myself again and again and again.

Ne razumem tega... Tega paradoksa. Če pričakujem vedno najslabše, se mi bo tako tudi godilo. Or so they say. Zakaj pa se mi to dogaja tudi, če pričakujem najboljše (ali vsaj dobro)?
Kaj sploh delam narobe? Ali bi morala biti bolj direktna? Ali bi morala manj paziti na vsak korak? Ali preveč upam in pričakujem?
Preprosto ne morem vsega prepustiti naključju. 

Nekoč je bilo sanjarjenje prijeten del dneva.

***
Še nekaj, kar se ujema z imenom mojega bloga in s tematiko današnje objave:


  


ponedeljek, 11. junij 2012

Well guess what - naredila sem republiške teste, jutri pa imam že prvo vožnjo! 



***

And by the way: