Nisem naredila izpita btw. Ne zato, ker tako slabo vozim, pač pa zato, ker je nekomu moralo spodleteti. Žal sem bila jaz tista, ki so si jo privoščili.

***

Nikoli ne bom razumela moških. Nikoli.

Morda pa je težava v meni: ko iščem nekoga, ki bi me imel rad, bil tu zame, skratka nekoga, ki bi bil moj fant, dobim nekaj takega: "Nisem še pripravljen za zvezo."
Al me pa hoče sam pofukat, ker za drugo nisem dobra. Kao.

Ko pa jaz iščem nekoga za prijetneje preživete noči (ali dneve, meni je vse prav), naletim na takega, ki hoče imeti punco, v katero bo "smrtno zaljubljen" (dobesedni navedek), vame pa ni, zato bi taka zveza vse zakomplicirala. Zato bi bilo bolje, če bi bila prijatelja.

... Prosim? Kaj?

Od njega sem pričakovala najmanj, kar lahko od moškega dobiš. Pa mi tega ne more nuditi.
Saj, to sem nekako razumela. Tudi sama sem "a hopeless romantic". Hoče najti svojo boljšo polovico.

Kaj kmalu sem ugotovila, da je to verjetno rekel zato, ker sem mu dala vedeti, da se mu ne bom nastavljala, naj še on kdaj kaj ukrene, ne pa da sem dobra le takrat, ko ni drugih.

Sicer pa prijateljuje z največjo brežiško kurbo. Če je zaljubljen vanjo, se mi smili. A mislim, da vsi vemo, kaj se dogaja...

Torej. Hvala za tak odjeb. Pustil si me v strahu, da sem se od tebe nalezla kakšne bolezni, ki si jo dobil od nje, bedak. Popravek, najboljši prijatelj.

***

In še nekaj v sovražnem duhu te objave: ni mi všeč, da bere moj blog določen osebek. Morda bo kmalu postal zaseben.