Pišem, ker sem jezna. Pravzaprav sem besna.
Letošnja štipendija je 100€ nižja od lanske.
Hajd, da bi bila to državna. Ampak ni. Zoisova je. Če ne bi imela dodatka na uspeh, za katerega sem tako močno garala lansko šolsko leto, bi imela le osnoven znesek štipendije.
Hajd, da ne bi bil zaposlen le moj oče, ki s svojim bornim zaslužkom preživlja celo družino.
Hajd, da bi še imeli otroške dodatke, oziroma bi jih štipendije vsaj malo nadomestile, kot je bilo rečeno.
Hajd, da bi bil vključen dodatek na dohodek na družinskega člana.
Ne ne. Bilo bi prelepo.
Povsod nas bombardirajo s tragičnim begom možganov (kot bi lepo poudaril prof. Špiler), a ne ukrenejo ničesar, da bi ga ustavili.
Zakaj bi sploh želela živeti v državi, kjer znanje in trud nista cenjena?
Očitno se bo ponovila zgodovina, sploh če bodo spet uvedene šolnine. Šolali se bodo bogati, ki niso nujno tudi pametni.
Da, vlada vsesplošna kriza, a varčevanje na račun dobre izobrazbe je nesmiselno.
Očitno bom morala delati vsak vikend, da omilim to izgubo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar