No, da povzamem tisto, kar se je zgodilo do zdaj:
- Pri japonščini blestim, pri angleščini not so much. Pred dnevi sem imela midterm test, ki je bil... pravi polom. Ko sem odprla polo, je zgledalo nekako takole:
- Trenutno se učim srednjeveško angleško književnost. Gah. Dont lajk it. Zahvaljujoč profesorju. *sigh*
- Zakaj mi ni nihče povedal, da bom morala vedeti toliko o Kitajski? Ahhhhhhh. Je vsaj bolj zanimivo kot književnost.
- I got asked out by a guy I'm completely and utterly not attracted to. Surprise, surprise. And he creeps me out as well. In komu se smili? Meni. In kdo reče ja? Jaz, budala jedna. Hvala bogu je izpitno obdobje. Huuh!
- Imam vedno več napadov panike. Saj ne vem več, kaj naj naredim. Rada bi šla k terapevtu, pa so moji starši proti. Well guess what: I might turn crazy without some professional help.
Veliko bolj aktivna sem na tumblr-ju. Ampak ta je čisto moj, zato vam ne izdam naslova.
Mah, ne vem o čem bi pisala. Any ideas?
Se beremo naslednjič.
- I got asked out by a guy I'm completely and utterly not attracted to. Surprise, surprise. And he creeps me out as well. In komu se smili? Meni. In kdo reče ja? Jaz, budala jedna.
OdgovoriIzbrišiNikoli ni dobro, da mu vliješ kaj upanja, če že sedaj veš, da ne boš imela nič z njim. Meni se je podobna situacija zgodila, vendar sem ga zavrnila. In to 2x, ker je vmes že mislil, da se je zadeva popravila (da mi je postal všeč). Kasneje sem morala že vsak dan omenit, da nič ne bo. Grozno sem se počutila, ker vem kako se mora on počutit, ampak mi ni pri tem čist nč olajševal zadeve. Še neki je omenju britvice pa kri pa to. Ampak to tipi itak full pretiravajo.
Tko da če ti ni všeč in si zihr, da ne boš nikol kej več z njim, mu to povej. Mu boš prihranila velik bolečine, resno.
Saj veeeeeem, se mi je to zgodilo že (pre)večkrat. Nekak se ne morem navadit reči "ne". In to potem tepe in mene in njega. *sigh*
IzbrišiOb prvi priliki mu nameravam vse skupaj razjasnit.
Upam, da se s tem ne bo izšlo kot z veliko večino, ki nikakor ne odnehajo.
No, potem pa dobro. :-) Meni se je to zgodilo pred kratkim (no ja, novembra se je začelo), pa si ne pustim več, da bi to vplivalo na moje razpoloženje. Vse se je dogajalo ob nepravem času (brucka na faxu, sošolca sva), itak sem se najprej morala navadit spremembe na fax (95% tipov, ja tehnični fax), začetnega šoka ob količini vse snovi, ki jo bom morala znat, skrajno neprijaznega urnika ... potem pa še BUM, tale tip se zatreska vame. Sedaj mi je jasno, da bi morala že na začetku takoj reči: nič ne bo, nehaj. Pa nisem in se je samo slabšalo. Nazadnje sem napisala, da me je 2x vprašal. No, 3x me je - še enkrat po tem, ko sem ti napisala prvi komentar. Me malo skrbi, da sem nejasna v svojem izražanju.
IzbrišiSicer se pa sprašujem, ali so moški pripravljeni požret svoj ego, in z osebo ženskega spola imet samo prijateljski odnos. Po tem, ko ga je ženska zavrnila. Kaj misliš, je to sploh možno?