Zakaj so moje odločitve (skoraj) vedno napačne?

Danes bi bil lahko moj dan...večer pravzaprav...

Lahko bi bil.

Če se ne bi napačno odločila.

Ne razumem ljudi, ki lažejo o svojem življenju. Velikokrat sami začnejo verjeti v nekaj, kar se je rodilo v njihovi domišljiji.

Lažejo (o) sebi, izgubljajo pravo identiteto.

Kaj ti bodo izmišljeni prijatelji? Ti bodo prišli pomagat, ko boš v stiski? Ne.
Kaj boš z izmišljenimi spomini? Sam jokal v sobi in upal, da se ti bo kaj takega res zgodilo?

Ne bodi no tako patetičen/patetična.

Feeling like a freak on a leash...

Toliko je stvari, ki nam polepšajo življenje ali pa vsaj en dan. Toliko jih je, mi pa se jih ne zavedamo. To je lahko košček čokolade, ki si ga deliš z nekom; tvoja plišasta igračka, ki ti je bila že tolikokrat v tolažbo; sončni zahod neverjetnih barv, ki napoveduje mirno noč. Navsezadnje pa je lahko to tudi človek, neka oseba, ki ti je blizu. Teh bi se morali oklepati z vsemi štirimi.

Zakaj vedno vidimo le slabe stvari? No, vsaj nekateri. In med te "nekatere" sodim tudi sama. Sem namreč zelo pesimistično naravnan človek, pa čeprav imam v sebi vedno neko upanje, ki pa to običajno tudi ostane. Samo upanje, želja, nikoli se ne potrudim, da bi jo izpolnila. Če bi se vsaj malo potrudila in poskusila videti lepoto v vsakdanjih rečeh, bi si mogoče bolj prizadevala k izpolnjevanju svojih želja.

Čas bi že bil za spremembe, vem, a se mi ne zdi, da sem pripravljena na njih.

But to cry in front of you...

That's the worst thing I could do.

P.S.

Hočem te. Vsak dan bolj.

Hočem tvojo bližino (čeprav vem, da je naravnost ubijalska).

Hočem te. Moja sebičnost mi ne dopušča, da bi te delila s kom drugim.

There. I said it.

Kaj ti lahko polepša skoraj uničen dan?

Pismo z Japonske. Tako dolgo sem ga čakala, zdaj pa je končno tu.

Rečem lahko samo: すごい!!!

Kaj imam jaz od tega? Nezmožnost koncentriranja na matematiko, pekoče oči, pomanjkanje čokolade in prehlad.

No flaws when you're pretending...