Ne razumem ljudi, ki lažejo o svojem življenju. Velikokrat sami začnejo verjeti v nekaj, kar se je rodilo v njihovi domišljiji.

Lažejo (o) sebi, izgubljajo pravo identiteto.

Kaj ti bodo izmišljeni prijatelji? Ti bodo prišli pomagat, ko boš v stiski? Ne.
Kaj boš z izmišljenimi spomini? Sam jokal v sobi in upal, da se ti bo kaj takega res zgodilo?

Ne bodi no tako patetičen/patetična.

Feeling like a freak on a leash...