Toliko je stvari, ki nam polepšajo življenje ali pa vsaj en dan. Toliko jih je, mi pa se jih ne zavedamo. To je lahko košček čokolade, ki si ga deliš z nekom; tvoja plišasta igračka, ki ti je bila že tolikokrat v tolažbo; sončni zahod neverjetnih barv, ki napoveduje mirno noč. Navsezadnje pa je lahko to tudi človek, neka oseba, ki ti je blizu. Teh bi se morali oklepati z vsemi štirimi.

Zakaj vedno vidimo le slabe stvari? No, vsaj nekateri. In med te "nekatere" sodim tudi sama. Sem namreč zelo pesimistično naravnan človek, pa čeprav imam v sebi vedno neko upanje, ki pa to običajno tudi ostane. Samo upanje, želja, nikoli se ne potrudim, da bi jo izpolnila. Če bi se vsaj malo potrudila in poskusila videti lepoto v vsakdanjih rečeh, bi si mogoče bolj prizadevala k izpolnjevanju svojih želja.

Čas bi že bil za spremembe, vem, a se mi ne zdi, da sem pripravljena na njih.

But to cry in front of you...

That's the worst thing I could do.