ponedeljek, 9. januar 2012

89

On je bil eden tistih stotisočerih.
Idealist je bil. Neprestano je fantaziral o svoji mladi, krasni ljubici.
»Vidite, ona je zame tako visoka, tako sveta … Niti ena nespoštljiva misel do nje se ni rodila v moji duši! …«
Jaz pa sem ga poslušala in se nasmehnila.
»Kak idealist ti je,« sem si mislila in bilo mi je nekako dobro, lepo v srcu.
Zadnjič je mnogo govoril o sebi. Vse je povedal. Koliko denarja je že zabil v zloglasnih hišah …
»Zaboga, in Vi ste zaljubljeni idealno?!«
»No, da, to je povsem nekaj drugega.«
»Vi ste zaljubljeni in še zahajate tja?!«
»No, da, kaj potem! Vsi delamo tako. In končno, kaj pa naj delamo?! V tistem našem primorskem gnezdu ni nič družbe, nič zabave, torej … To je čisto naravno,« je dejal z neprimerljivo ravnodušnostjo. Videlo se mu je na obrazu, kako je miren …
»A Vaša draga?! …«
»Ona je zame tako visoka, tako sveta …!«
Bil je ves razvnet in navdušen.
V srcu me je bolelo.
Kaj smo žene takšnim stotisočim moškim?
-- Angel ali zver. –

Le človek ne.

Zofka Kveder, Misterij žene


***


Ali smo ženske res samo spolni objekti oziroma štedilniki? V 21. stoletju se še vedno pojavlja tako mišljenje, tudi pri meni doma.
Preziram moške, ki zaničujejo in ponižujejo ženske, kot da smo bitja nižje inteligence.

Kako ironično, da smo ravno danes obravnavali to delo in to črtico. Nekako se ujema s celotnim dnem.

Ženske smo kurbe, moški bogovi.
In tako bo za vekomaj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar